Delo od doma: delodajalec naj ne šteje zgolj ur, temveč vidi in ceni rezultate dela

Po dobrem letu dela na daljavo si dosti delodajalcev še vedno želi, da bi se po koncu epidemije delo vrnilo v stare tirnice. Po drugi strani pa so zaposleni bolj naklonjeni ohranitvi hibridnega načina. Tega bi si želela predvsem mlajša generacija. So pa tudi starejši delavci med epidemijo Covid-19 ugotovili, da z dobro organizacijo pridobijo več prostega časa, kot če bi se vozili v službo. V prihodnosti bo možnost tovrstne fleksibilnosti eden od načinov privabljanja in ohranjanja zaposlenih v organizacijah. V prvi vrsti so delodajalci tisti, ki bodo morali narediti preskok v sami organizaciji dela, predvsem na področju zaupanja, komunikacije, varnosti pri delu in nadzora pri opravljanju delovnih obveznosti zaposlenih.

Dejstvo je, da vsa delovna mesta niti vsi zaposleni niso in morda nikoli ne bodo pripravljeni na delo od doma. Veliko stresnih trenutkov so doživljali predvsem starši, ki so v svoj urnik morali vnesti še varstvo otrok ali njihovo šolanje na daljavo. Prav ti starši so verjetno najbolj veseli, da so zopet lahko odšli nazaj v pisarne, sploh če imajo tam več miru.

 

Še vedno pa ostaja velik delež tistih zaposlenih, ki so si vsaj kakšen dan v tednu želeli delati od doma že pred epidemijo Covid-19. Ti so imeli sedaj priložnost svojim delodajalcem dokazati, da je tovrstna organizacija dela lahko enako učinkovita in delo prav tako produktivno, kot če bi delali v podjetju. Raziskava Reimagine Work, ki jo je svetovalna hiša McKinsey & Company opravila med zaposlenimi na vseh kontinentih decembra 2020 in januarja 2021, je celo pokazala, da je kar 30 odstotkov mladih zaposlenih pripravljenih oditi iz organizacije, če bi se od njih zahtevalo, da znova vse dni v tednu delajo na sedežu podjetja.

Bistveni so jasni dogovori in objektivna merila za opravljeno delo

Delo od doma bi morda bilo ljubše še več zaposlenim, če bi delodajalci tovrstno obliko dela bolje organizirali in redno komunicirali z zaposlenimi, predvsem pa pokazali več zaupanja. Covid-19 nas je čez noč prisilil v delo od doma, podjetja so zato začela uporabljati vrsto orodij za spremljanje in kontrolo zaposlenih ter njihovega preživetega časa za računalnikom. To je ljudem povzročalo še več stresa, kot so ga že same spremembe načina dela in življenja nasploh.

Določeni zaposleni so v strahu, da ne bi zadovoljili delodajalčevih pričakovanj, bili cele dneve na voljo za službene obveznosti, saj so delodajalci namesto opravljenega dela večji poudarek dali spremljanju opravljenih ur, ki so jih zaposleni preživeli za računalnikom. Takšen način dela od doma na dolgi rok zagotovo ni učinkovit, poleg tega se med zaposlenimi širi nezadovoljstvo. Tu je bistvena vloga delodajalcev, da se z zaposlenimi jasno dogovorijo o načinu spremljanja delovnih nalog in rezultatov. Dogovoriti se je potrebno tudi o tem, kdaj in na kakšen način naj bodo zaposleni dosegljivi za službene zadeve.

Da si zaposleni želijo jasne vizije in dogovorov, kako naj bi potekalo delo od doma, je pokazala tudi že omenjena raziskava svetovalne hiše McKinsey & Company. Izkazalo se je namreč prav to, da so bili zaposleni v času epidemije in dela od doma izjemno učinkoviti pri opravljanju delovnih obveznosti, vendar pa so se obenem počutili tudi preobremenjene in izgorele. To na dolgi rok močno vpliva na odnose med sodelavci in niža tako stopnjo učinkovitosti zaposlenega kot tudi njegovo zavzetost na delovnem mestu. Zaskrbljujoč je podatek, da je kar polovica vprašanih izpostavila občutek izgorelosti, pri McKinseyju pa domnevajo, da je v resnici ta odstotek še bistveno višji. Prisotna je tudi negotovost glede prihodnosti in načina dela po koncu epidemije.

Komunicirati je treba tudi o nejasnostih

Delodajalci, katerim je uspelo vzpostaviti jasno in odprto komunikacijo, beležijo boljše razmerje med zadovoljstvom zaposlenih in njihovo produktivnostjo. Zaposleni, ki bolje poznajo pravila dela na daljavo in ki poznajo delodajalčeva pričakovanja, se počutijo bolj vključene in so zaradi tega tudi do petkrat bolj produktivni, ugotavljajo raziskovalci. Odkrita komunikacija glede prihodnosti podjetja in organizacije dela namreč bistveno prispeva k produktivnosti v sedanjem času.

Delodajalci naj v okviru lastnih organizacijskih procesov razmislijo o pogostosti komuniciranja odločitev, ki so jih sprejeli, pa tudi o komunikaciji glede zadev, ki še niso povsem jasne.

Preberite tudi:

 

• 4 priporočila delodajalcem, kako organizirati delo od doma >>
• Outplacement: Prava stvar za zaposlene, dobra za vaš ugled delodajalca >>
• Potrebe po kadru rastejo, kje pa so primerni kandidati? >>