Mladi naj bodo z mislimi v prihodnosti

Digitalna pismenost, aktivno reševanje težav, kreativnost in inovativnost, kritično mišljenje ter razumevanje in sprejemanje različnih kultur zagotovo sodijo med najbolj zaželene kompetence prihodnosti. Iskane in cenjene so že danes, v prihodnje pa bodo prišle še bolj do izraza, saj bodo pomembno vplivale na to, ali bodo posamezniki kos dinamičnim okoliščinam poslovnega sveta.

Odkrijte svoja močna področja

Najlažje in najhitreje nove kompetence ridobivajo ter usvajajo posamezniki, ki z veseljem opravljajo svoje delo. Za mlade, ki se še odločate za svojo poklicno prihodnost, je zato bistveno, da prepoznate lastna področja zanimanja in odkrijete svoje talente. Pomembno je, da prepoznate in razvijate področja, na katerih doživljate uspehe in zadovoljstvo, četudi so to področja, ki jih vaši starši ne uvrščajo med najbolj perspektivne z vidika zaposljivosti.

»Formalna izobrazba, nadgrajena z omenjenimi kompetencami, posamezniku omogoča multidisciplinaren pristop k delu, prepoznavo pravih rešitev ter sprejemanje optimalnih odločitev pri odzivanju na izzive globalnega trga,« poudarja Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja poslovanja v Trenkwalderju.

Raziskujte, sprašujte, pridobivajte čim več informacij

Ponudba srednješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programov je široka in raznolika. Obdobje pred vpisom je zato smiselno izkoristiti za čim bolj poglobljeno raziskovanje in pridobivanje informacij iz različnih virov, saj boste na ta način dobili širšo sliko o vaših možnostih.

Morda boste naleteli na izobraževalni program, ki ga do zdaj še niste poznali ali o njem niste razmišljali, ker se vam ni zdel dovolj zanimiv.

Ne le izobraževalni program, tudi obštudijske dejavnosti

Trg dela se spreminja, poklici, brez katerih si danes ne znamo predstavljati življenja, morda že čez nekaj let ne bodo več obstajali. Starši zato spodbujajte svoje otroke, da se ne zanimajo izključno za vsebino izobraževalnih programov, ampak tudi za ponudbo dodatnih aktivnosti, ki jih nudijo šole ali fakultete. Pozanimajo naj se o načinu študija, dodatnih dejavnostih, v katere se lahko vključijo, možnostih mednarodnih izmenjav, sodelovanja v raziskovalnih projektih, načinih povezovanja šole ali fakultete z gospodarstvom in podobno.

“Prav te aktivnosti so lahko odlična odskočna deska za razvoj kompetenc, ki bodo mladim pomagale Bodoči dijaki ali bodoči študentje, ki bodo danes odkrivali svoja močna področja in na njih aktivno delovali, bodo imeli najverjetneje tudi že tekom nadaljnjega izobraževanja oz. študija jasno izoblikovane cilje, za doseganje katerih bodo motivirani. Zato bodo zelo verjetno izkoristili vse možnosti za nadgrajevanje znanja in kompetenc tudi zunaj formalnega izobraževalnega programa. Posledično bodo hitreje vstopali na trg dela in, kar je najpomembneje, skoraj zagotovo bodo že takoj na začetku uspeli na trgu dela delovati v okviru želenega področja dela,” je prepričana Alenka Kraljič.

Podjetja iščejo znanja in kompetence, ki (še) niso del rednih izobraževalnih programov

Delodajalci so že danes primorani sprejemati kompromise pri zaposlovanju kadra, ki imajo pomanjkljivo razvite te želene in iskane kompetence. V gospodarstvu hitreje prihaja do sprememb, redni izobraževalni programi pa le stežka sledijo temu tempu, zato kadri z ustreznimi znanji in kompetencami vstopajo na trg dela z zamudo.

“Nujno je, da podjetja pri ustreznih kandidatih za zaposlitev prepoznajo določen potencial za razvoj in pripravljenost za učenje,« je poudarila Kraljičeva, ki ravno zato mladim polaga na srce, da izberejo področja, ki jih veselijo, saj bodo le tako motivirani za nadgrajevanje znanja in kompetenc že tekom študija.