Odklopite se od službenih obveznosti in dnevne rutine

Ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ni vedno lahko ujeti. Delovne obveznosti, skrb za otroke in ostarele starše, skrb za stanovanje ali hišo – hitro se nabere (pre)več obveznosti. A vsak od nas ima samo določeno količino energije, ki jo lahko porabi vsak dan. Način, kako razporejamo to energijo med glavne sestavine našega življenja (npr. delo, počitek, družina in prosti čas), močno vpliva na naše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Alenka Kraljič psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder opozarja »Ustvarjalnost in inovativnost sta bistvenega pomena za rast in razvoj podjetja. Kako se lahko izkažemo na delovnem mestu ter obenem skrbimo zase - to pa postaja vedno večji izziv v času digitalizacije. Imamo namreč delo »vedno v roki ali pri roki«, saj ima marsikdo omogočen vpogled v službena sporočila tudi na »zasebnem« mobilniku. Posamezniki in podjetja naj sledijo načelu, da je čas izven delovnika tisti čas, ki je namenjen posamezniku in ne službi.

Postavimo (si) meje

Odklopiti službo, po tem ko eno tretjino dneva preživimo na delovnem mestu, ni enostavno. Marsikdo doma aktivno razmišlja o službi, preverja e-pošto in sprejema klice. Pa smo zaradi tega res bolj produktivni? Raziskave pravijo, da ne. Daljši delavnik ne poveča produktivnosti. Glede na čas, ki ga preživimo delovno aktivni, je vzpostavitev ravnovesja med delom in osebnim življenjem bistvenega pomena.

Če preveč energije vlagamo v delo in premalo energije v počitek, družino ali prosti čas ter to počnemo predolgo, bo slej kot prej trpelo naše počutje. »Če trpi naše zdravje, pa posledično trpijo tudi naša družina in odnosi. Postanemo nezadovoljni z delovnim mestom, nismo prave volje za vse naše delovne naloge, nismo motivirani, odhod na delo nam je v močno breme. Kdaj je meja presežena oziroma kdaj smo že na poti k izgorelosti? Ta meja se med posamezniki razlikuje. Zato izkoristite počitniške dni, vzemite si čas tudi za razmislek, kako lahko bolje organizirate svoje delo, kako in kje boste postavili meje in kako boste zastavljeno čimprej uresničili.« svetuje Alenka Kraljič, ki poudarja, da je čas za regeneracijo nujno potreben.

Poslušajte sebe

Zanemarjanje lastnih potreb vodi v resna zdravstveno neželena stanja. Ali najprej zbolite, ko greste na dopust? Ob nenehnem stresu se izčrpamo, naš organizem pa je stalno preplavljen s povišanimi vrednostmi stresnih hormonov (adrenalin, kortizol, …). Ko se umirimo, vrednosti padejo, obenem pade tudi naša odpornost in pojavijo se s tem povezana obolenja.

Izgorelost je v sodobnem svetu vse preveč pogost pojav, ki pa ga je je mogoče preprečiti. Začnite spreminjati in poslušati sebe že danes. Izgorelost boste prepoznali kot stanje telesne in duševne izčrpanosti, ki se odraža preko čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšanega občutka osebnega dosežka. Če zaznavate te simptome, je to znak za rdeči alarm. Izgorelost poskusite preprečiti ali jo vsaj pravi trenutek prepoznati in se ustrezno odzvati nanjo. Okrevanje po izgorelosti je namreč dolgotrajno in vse prej kot enostavno. Zahteva vzpostavitev novega vrednostnega sistema in novo definiranje ter postavitev prioritet v življenju. telesne in duševne izčrpanosti, ki se izražajo prek čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšanega občutka osebnega dosežka.

Na vrsti ste vi

Vsak izmed nas je unikaten, zato univerzalnega nasveta, ki bi pomagal pri preprečevanju izgorelosti, ni. Spodaj je nekaj idej, morda se najdete v kateri izmed njih. Ukrepajte, preden bo prepozno. Pomembno je, da se pravi čas zavedate, da potrebujete odklop od službenih obveznosti in delovne rutine ter si tudi priznate, da si tovrsten odklop zaslužite.

1. Delajte pametno, ne več (''work smart not hard''). Postavite prioritete in jim sledite.

2. V svoj urnik uvrstite redne premore.

3. Načrtujete aktivnosti, ki vas izpopolnjujejo ali veselijo. Naredite urnik in ob tem naj vsak teden vsebuje vsaj eno takšno aktivnost. Večkrat si privoščite krajše dopuste. Morda lahko le čez vikend.

4. Računalnik in telefon naj ostaneta pred vrati spalnice.

5. Oživite dolgo pozabljen hobi in se ga ponovno lotite. Morda pa je celo čas za nov hobi ali novo športno aktivnost?

6. Meditacija ni le za tiste, ki se ukvarjajo z jogo. Je odlična priložnost za odklop in pomiritev.

7. Dobra (pre)hrana ni le moda muha. Če zjutraj nimate časa, načrtujete obroke vnaprej, malico in kosilo lahko pripravite že zvečer.

8. Poznate svoj bioritem? Raje zjutraj spite dlje in ste bolj učinkoviti v večernih urah? Bi vam delodajalec omogočil fleksibilen delavnik?

9. Naučite se reci NE.

10. Določite si meje, do kod ste pripravljeni sprejemati kompromise.Če z delodajalcem ne najdete skupnega jezika, začnite pregledovati ponudbo prostih delovnih mest.