14.02.2019
Sorodne oznake Blog
Avtomatizacija bo ustvarila nove vrste poklicev, ki danes še ne obstajajo
Za učence zaključnih razredov osnovnih šol in zaključnih letnikov srednjih šol se bliža čas odločitve – kje nadaljevati šolanje. V petek, 15., in soboto, 16. februarja, bodo nekateri na informativnih dnevih zbirali prve informacije, drugi le še iskali potrditev svoje odločitve.
Čeprav je danes nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni, dvoma, da bodo razvoj, nove tehnologije in demografski trendi korenito vplivali na poklice prihodnosti, ni. To bodo predvsem delovna mesta, ki niso rutinska, so kompleksna in zahtevajo empatijo.
V prihodnosti bodo iskani predvsem strokovnjaki s tehničnih področij, področja IT-ja, izobraževanja, ponudniki (zdravstvene) nege, gradbeniki, prodajniki, kreativci in vodilni ter vodstveni kader s številnimi znanji in kompetencami. Kar potrjuje tudi raziskava McKinsey Global Institute-a (2017). Povečano povpraševanje po delovni sili se pričakuje tudi na področjih, kjer je oz. bo avtomatizacija manj stroškovno učinkovita. To so na primer storitvene dejavnosti in delovna mesta, povezana s servisiranjem ter vzdrževanjem robotov-strojev.
Lahko si le predstavljamo dileme in morda tudi stiske, pred katerimi so danes še ne 15-letniki ob zaključku osnove šole. Številni ne poznajo dovolj še sebe in lastnih želj, vsekakor pa ne potreb trga. »Za dijake, ki bodo nadaljevali šolanje na fakulteti, je zaradi njihove zrelosti odločitev morda nekoliko lažja. A še vedno odločitev, kje nadaljevati z izobraževanjem, predstavlja eno največjih prelomnic v posameznikovem življenju,« izpostavlja Alenka Kraljič Trenkwalder psihologinja.
Osnovnošolcem in dijakom svetuje, da pred izbiro pridobijo vse informacije, ki so jim na voljo. Na informativnih dnevih naj bodo zato radovedni. Predvsem na fakultetah naj povprašajo o sodelovanju z gospodarstvom, možnostih praktičnega usposabljanja, študijskih izmenjavah v tujini in podobno.
Kraljičeva poudarja, da delodajalce že danes zanimajo praktične izkušnje na posameznem področju, vedenjske in osebnostne lastnosti posameznika ter tudi »mehke« veščine, v prihodnosti pa jih bodo še bolj. Na vse to pa v veliki meri potrjeno vplivajo tudi aktivnosti tekom študija.
Študenti višjih letnikov naj aktivno spremljajo in ugotavljajo, katera dodatna znanja in kompetence iščejo delodajalci in skušajo na trg dela vstopati čim bolj pripravljeni.
Formalna izobrazba ne bo zadoščala
Šolski sistem v mnogih pogledih ne uspe v slediti novim tehnologijam in hitremu razvoju gospodarstva. Posameznik tako potrebna znanja ne more pridobi vedno zgolj tekom formalnega izobraževanja.
Znanja in veščine morajo učenci oziroma študenti zato dodatno pridobivati z delovnimi izkušnjami in konstantnim učenjem ter prilagajanjem na potrebe okolja. Konkurenčno prednost bodo v prihodnosti imeli ciljno naravnani, učljivi in prilagodljivi posamezniki.
»Izobrazba je in bo predpogoj pri iskanju dela, vendar ne bo strogo določala področje delovanja posameznika,« opozarja Alenka Kraljič.
Kdo bo imel službo v industriji 4.0?
»Kot kažejo študije, bodo v prihodnosti v ospredju dela, ki so bolj kompleksna, vezana na čustva in niso vezana na ponavljajoče se naloge,« pravi CEO skupine Trenkwalder Oktay Erciyaz.
Katere veščine boto torej zmagovalne v industriji 4.0?
»Vse, po katerih se razlikujemo od robotov,« odgovarja CEO skupine Trenkwalder Oktay Erciyaz. V ospredju bodo ustvarjalnost, prilagodljivost, prožnost, čustveno inteligenco (denimo coaching, skrbnost), ustvarjalnost, ki pripomore k ustvarjanju znanstvenih prebojev. Vse pogostejša bo potreba po dodatnem rednem usposabljanju pri delu.
»Industrija 4.0 bi z digitalizacijo in avtomatizacijo procesov zahtevala od zaposlenih v Sloveniji, da so mnogo bolj tehnično, tehnološko in digitalno usposobljeni. Da bodo znali bolje in hitreje analizirati in interpretirati določene zbrane podatke ter se na podlagi ugotovljenega samostojno odločati o primernih rešitvah,« pravi Tomaž Medved, direktor Trenkwalderja Slovenija.
Kolizija demografije in avtomatizacije
V državah OECD bo v prihodnjem desetletju prvič v zgodovini prebivalstvo starejših od 65 let raslo hitreje od delovno aktivnega prebivalstva. Po napovedih bo prihajajoči val avtomatizacije pomagal uravnotežiti ta razkorak.
Nove tehnologije avtomatizacije bodo nujne, če bodo podjetja želela dvigniti produktivnost.
»Na digitalizacijo in avtomatizacijo ne smemo gledati kot na grožnjo, temveč kot smer, ki nam bo v prihodnosti omogočila več časa za dodatna opravila ter nam omogočila več fleksibilnosti pri organizaciji dela. To so tudi zahteve vedno bolj globalnega trga delovne sile. Zagotovo pa bomo zaradi vse večjih globalizacijskih povezav in mobilnosti potrebovali v zelo bližnji prihodnosti kljub hitremu razvoju jezikovnih aplikacij več jezikoslovnih prevajalcev oz. interpretatorjev z znanjem specifičnih strokovnih jezikov. Prav tako bomo potrebovali več specializiranih ljudi s poklici, ki imajo opraviti z večjo mobilnostjo, pa naj bodo to vozniki, piloti ali drugi poklici v prometu, transportu in turizmu ter njim pripadajoče podporne tehnične službe«, pravi psihologinja Alenka Kraljič.
Raziskava, ki smo jo naredili v Trenkwalder Skupini, kaže, da se bo zaradi avtomatizacije povečala produktivnost – v proizvodnji, denimo, za 55 %, v prodaji na drobno za 49 %, v gradbeništvu za 32 %, pri prometu z nepremičninami za 16 % in tako naprej. V povprečju naj bi se produktivnost povečala za slabo tretjino.
Pričakuje se, da bo avtomatizacija vplivala na večino delovnih mest. Zaposleni bodo imeli drugačne delovne naloge, saj jih bo nekaj nadomestila avtomatizacija, prevladovale pa bodo drugačne oblike dela. Po napovedih naj bi bilo več projektnega dela, več prožnosti in tudi več prehajanj med različnimi službami.